词典端极
端极
词语解释
端极[ duān jí ]
⒈ 极致；底蕴。
引证解释
⒈ 极致；底蕴。
引宋 叶适 《沉元诚墓志铭》：“博书瓌传，皆究端极；曲文短句，亦中程律。”
相关词语
- běi jí quān北极圈
- xiāo jí yìn fù消极应付
- duān hé端合
- duān xù端绪
- jí qíng jìn zhì极情尽致
- duān hé端盒
- pǐ jí tai huí否极泰回
- zào tiān lì jí造天立极
- duān míng端明
- qióng jí sī biàn穷极思变
- zào duān造端
- zhà duān诈端
- lè bù jí pán乐不极盘
- èr duān贰端
- jí sī极思
- jí chǔ极处
- lè jí āi lái乐极哀来
- jiān duān尖端
- yù shì shēng duān遇事生端
- duān wǔ端午
- shān jí栅极
- xù duān序端
- jí zhèng极正
- huī chì bā jí挥斥八极
- hòng duān閧端
- duān huá端华
- duān jiàn端渐
- jí zhōng极忠
- jìng duān靖端
- kāi jiē lì jí开阶立极